Človeško življenje je kot reka, ki teče od izvida do morja. Ob tem se reka življenja srečuje s pokrajino obdajajočega sveta in njegovimi izzivi, ki so vselej drugačni. Mladostništvo (lat. adolescenca)je prehodna faza, včasih globok slap, ali divje brzice, na poti od otroštva v odraslost, in pomeni fazo dozorevanja (lat. adolescere). Je obdobje, ki traja med približno 11-12 in 22-24 letom starosti in ga delimo na tri obdobja, zgodnje mladostništvo (do približno 14. leta starosti), srednje. mladostništvo (do približno 17. ali 18. leta starosti) in pozno mladostništvo (do približno 22. ali 24. leta starosti). Obdobje mladostništva je obdobje silovitih sprememb, tako na telesni kot na čustveni, intelektualni in vedenjski ravni. Začne se s puberteto, pri čemer gre za telesni razvoj, predvsem za razvoj spolnih organov. Pri dekletih se puberteta začne približno pri 9. in konča pri 14. letih, pri fantih pa se začne približno pri 10. in konča pri 16. letih. Puberteta se odraža v bioloških spremembah kot so pospešena rast, poraščenost in nenavadna razmerja med različnimi deli telesa. Posamezniki so v času pubertete lahko razdražljivi, kritični do samega sebe, občutljivi, imajo nizko samopodobo ter veliko pozornosti posvečajo svojemu videzu. Obdobje pubertete se konča z biološko zrelostjo.
Mladostniki se v tem razvojnem obdobju pričnejo osamosvajati od družine in drugih odraslih. Odnos s starši naj bi iz odvisnega prešel v bolj enakopraven in zrel odnos, v katerem postanejo mladostniki bolj neodvisni. Nedvomno je najstništvo obdobje, ki od mladostnika zahteva veliko, a je v tem njegovem procesu pomembna tudi vloga staršev, ki se v tem obdobju soočajo s svojo stisko in spoznanjem, da otrok odrašča in bo kmalu zapustil skupen dom zaradi česa se bodo morali starši soočiti s t.m. sindromom praznega gnezda, kar pa lahko pogosto ogrozi tudi partnerski odnos katerega so morda že načela leta zanemarjanja. V času razburkanega mladostništva, je zelo pomembno tudi oblikovanje mladostnikove identitete. Mladostnik v tem obdobju ustvari samopodobo, s katero bo uspešen v odraslem obdobju, ali pa lahko pride do identitetne zmedenosti, pri kateri posamezniku ni jasno kdo je in kaj si želi (na področju partnerstva, delavnosti in zmožnosti načrtovanja prihodnosti), pri čemer lahko zaide v težave, saj ne more izpolnjevati zahtev, ki se pričakujejo od odrasle osebe.
Na nas se lahko obrnete v naslednjih primerih:
težave v družini
težave v šolskem okolju
nizka samopodoba in samozavest
vedenjske težave (npr. agresivnost, nasilnost, hiperaktivnost, ustrahovanje idr.) in čustvene težave (npr. tesnobnost, strah, depresivnost, samomorilnost idr.)
travmatski dogodki (npr. nasilje v družini, zanemarjanje, zloraba, nesreča, spolna zloraba idr.)
psihosomatske motnje
motnje pomanjkanja pozornosti
odvisnosti
motnje hranjenja
soočanje s hudo boleznijo, dolgotrajnim zdravljenjem, hendikepiranostjo
žalovanje po izgubi starša ali druge bližnje osebe
soočanje z ločitvijo staršev ter njeno predelovanje
kriza pubertete
boleče izkušnje v ljubezni
nihilizem oz. izguba smisla med mladimi
odvisnost od GSM, računalnika in novih informacijskih tehnologij