Bil je dan, ko so bili odnosi znotraj družine močno napeti. Med vožnjo domov je bil Nadangel zelo nemiren. Njegova radoživost nama je parala živce. Neprestano cviljenje, kričanje in ugovarjanje ni umirila nobena prošnja, ukaz ali zahteva, da se naj pomiri. Napetost je ekshalirala do te mere, da je bilo avtomobil sila težko voziti in ko danes razmišljam o tem dogodku ugotavljam, da bi bilo morda bolje, če bi se takrat za trenutek ustavili in mu prisluhnili. Če bi bila pot do doma daljša bi to verjetno tudi storil, a le nekaj minutna vožnja nama je dajala upanje, da bo pot hitra in mirna. Žal to ni bila. Naelektrile so jo njegove besede:» Ubil se bom! Hočem umreti!«
0 Comments
Konec partnerskega odnosa in razpad družine sta lahko sočasna pojava, a ne nujno, saj pri parih brez otrok razpada družine ni, vprašanje pa tudi je, ali do njenega razpada pride v primeru partnerske zveze z otroki. Konec življenjske zgodbe dveh je, ne glede na to, kako se s tem soočata, težka osebna preizkušnja, ki posega v samo bistvo človeka. Znanstvena dognanja kažejo, da gre za zelo stresen dogodek v življenju posameznika, ki od njega zahteva vrsto dejanj, ki so na eni strani usmerjena v ureditev preteklih pravnih in nepravnih razmerij ter obenem hkratno urejanje življenja v bodoče. Vsekakor težka situacija, še posebej za tistega, ki mu je bila skupnost dveh osrednji življenjski cilj. Mnogi si želijo, morda predvsem upajo, da se bodo z ločitvijo od drugega, rešili boleče izkušnje pretekle veze. V osnovi je temu tako, a v primeru, če imata dva družino, ločitev povzroči le njeno reorganizacijo. Številne dileme in nesoglasja preteklega partnerstva pa ostanejo. Pravni postopek ločitve zahteva od razhajajočih se partnerjev redna srečevanja in usklajevanje o številnih osebnih in pravnih vprašanjih, ki lahko potekajo pod okriljem centrov za socialno delo, mnogi pa še prej neposredno obiščejo odvetnika ali notarja zato, da bi pravno zaščitili in uveljavljali svoje s pravom določene pravice, ob tem pa pozabljajo, da ločitev ne zajema le zaščite in uveljavljanja svojih pravic, temveč pomeni tudi prevzemati in izpolnjevati dogovorjenih in predpisanih dolžnosti. Pri izpolnjevanju slednjih pa se lahko po ločitvi pojavijo številne nove težave, ki so vselej povezane z nerazrešenimi konflikti iz razpadlega odnosa, ki še vedno obstoji, le na drugačen način. Pogosto slišim:“ Ne rabiva biti prijatelja, pomembno je le, da lahko sodelujeva zaradi otroka, a z njim/njo to ni mogoče.“ Včasih so res objektivni razlogi, da je komunikacija otežena, ne pa nujno nemogoča. Če vprašam:“ A bi se vi bili pripravljeni pogovarjati, če bi za to bil tudi drugi,“ pogosto ugotovim, da nihče zares nima želje po nadaljnjem medsebojnem komuniciranju, kar je glede na skupno preteklost, ki je vodila do razpada odnosa, razumljivo. Žal izvrševanje stikov z otroki od ločenih staršev zahteva njihovo sodelovanje "pod prisilo". Pravno reševanje družinskih razmerij neizpodbitno, slej kot prej trči tudi v njihovo psihološko reševanje. Uporaba družinske meditacije ali psihoterapije (individualne ali partnerske), med samim ločitvenim postopkom, kot tudi kasneje, je z mojega gledišča pot, ki lahko nekdanjima partnerjema pomaga izboljšati njun odnos oziroma način njunega sodelovanja. Morda me boste vprašali:“ Čemu bi si prizadeval imeti boljši odnos z nekdanjim ….. ?“ Prvič, zaradi vas samih, da vas pretekle, nerešene zadeve ne bodo več bremenile v novem partnerstvu, kajti nemalokrat se zgodi, da so tudi novi partnerji, ki si prav tako želijo uživati v svojem novem partnerstvu z vami, deležni bremen vaše minule veze. Kako bo to vplivalo na vajin nov odnos, je vprašanje, ki mu je prav tako potrebno posvetiti pozornost, saj statistika glede razvez, novim partnerstvom ni ravno naklonjena. Drugič, zaradi otrok, ki imajo pravico do zrelih staršev, ki so, četudi narazen, sposobni zgledno sodelovati v dobrobit njih in se ob tem izogibati zlorabi otrok, kot sredstvom obračunavanja z nekdanjim partnerjem/ko. Ko se človek postopno poslavlja od minulega, skupnega življenja, se z gradnjo novega, zgodba pravzaprav šele prične. Na psihološki ravni se ločitev dotakne vseh naših potlačenih čustev zapuščenosti, zanemarjenosti, osamljenosti, ki so jih mnogi doživeli v stvarnih dogodkih našega otroštva, nato so jih, največkrat nepredelane, pospravili oziroma potlačili na varno, v skrite kotičke svoje osebnosti, pred samim seboj in pred drugimi ter nekako zadovoljivo delovali do trenutka, ko se je Pandorina skrinjica ponovno odprla. Ko se veza konča, pa četudi kratkotrajna, kaj šele večletna, se človek sreča s samim seboj in svojim čustvenim svetovom. Nekateri se od partnerja oddaljijo že med zvezo samo, morda si že med njo poiščejo drugo osebo, in jim je potem takem sama ločitev lažja, a za marsikoga spoznanje, da se partner želi predstavlja težek in nepričakovan šok. Na plan se zlije koktajl neprijetnih čustev in sproži se jedrni proces, žalovanje. (se nadaljuje) Robert Klun OPOZORILO: Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje! |
Robert Klun
pravnik, mediator, Arhiv objav
June 2023
All
|