Negativni vpliv epidemije SARS – CoV-2 (COVID – 19) se že od njenega izbruha dalje kaže tudi na področju zaposlovanja. Številne omejitve za omejitev širjenja epidemije, ki jih je bila država prisiljena sprejeti praktično čez noč, so prav tako ostro in nepričakovano zarezale v vsakdanji kruh številnih ljudi. Posledica vsega je, da se danes soočamo z drastično visokim številom brezposelnih oseb (cca. 103 000 v začetku maja 2020), katerih prihodnost pa je, zaradi še vedno veljavnih ukrepov, ki se na srečo vseh počasi rahljajo, negotova. Delo ima za vsakega od nas svojstven pomen. Je dejavnost, ki nam, ne glede na to, ali jo počnemo z veseljem, ali ne, zagotavlja socialno varnost in možnost preživetja. Vendar pa je delo več kot le to. Pomeni tudi dejavnost, kjer se lahko človek samoaktualizira, to je, da razvije lastne potenciale in talente. Delo torej združuje dve človekovi potrebi in sicer tisto po preživetju ter tisto po osebni rasti. Delo nam poleg navedenega zagotavlja tudi povezavo s soljudmi, daje namen in pomen našemu življenju ter ob doseženih rezultatih tudi občutek zadovoljstva in lastne vrednosti. Delo je vrednota in mnogi se z njim identificirajo do te mere, da so delo oni sami. Kaj se zgodi z osebo, ki nenadoma, nehote, praktično čez noč izgubi delo? Če je njena identifikacija z delom močna lahko za tako osebo odtegljaj dela pomeni tudi odtegljaj ali izgubo dela sebe. K temu lahko dodamo tudi izgubo občutka varnosti, rutine, stikov s sodelavci in na koncu tudi vseh oblik socialnega zavarovanja, ki smo jih bili kot zaposleni deležni. Slovenija je ne glede vse kritike, ki že desetletja letijo čez državno politiko, še vedno socialna država, ki brezposelnim osebam omogoča ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja tudi, ko so brezposelni. Mnoge so države, ki takih mehanizmov ne premorejo zaradi česa je stiska, ki jo zaposleni doživijo toliko večja. Izguba dela ima že v normalnih razmerah delovanja gospodarstva močan vpliv na duševno zdravje človeka, njen vpliv v času epidemije pa je še večji. Neprostovoljna brezposelnost lahko vzbudi občutke nemoči, dvoma vase, tesnobe, depresije, nizke samopodobe in sramu. K temu lahko dodamo še strah pred negotovo prihodnostjo in vprašanja povezana z golim preživetjem. Oseba se zaradi doživljanja vsega naštetega lahko samoizolira, kar pa vodi v možnost pojava depresije in še večje izoliranosti in izgubo za človeka pomembnih socialnih stikov, ki predstavljajo element varnosti za človekovo duševno zdravje. Tema, ki jo moram žal tu izpostaviti je med drugim tudi ta, da stiska, ki nastane ob izgubi dela, v svoji skrajnosti vodi tudi do samomora. Zato ne smemo zanemariti pomena, ki ga ima izguba dela na delavčevo duševno zdravje. V čem je situacija danes drugačna kot je bila morda v času gospodarske krize pred dobrim desetletjem? Predvsem v tem, da ima ekonomska znanost mehanizme na podlagi katerih lahko, s spremljanjem različnih ekonomskih kazalcev, pojav gospodarske krize bolj ali manj v naprej napove. Tokratna situacija pa je bila nekoliko drugačna, saj je gospodarstvo do pojava epidemije delovalo relativno dobro, krize pa še nihče ni pričakoval. Pojav, še bolj pa hitrost širjenja virusa je države, milo rečeno močno presenetila. Glede na to smo bili primorani delovati hitro in sprejemati ukrepe za zajezitev širjenja epidemije ter posledično za zaščito zdravja ljudi. Šlo je za situacijo s katero se svet v zadnjih desetletjih, morda tudi stoletju, še ni soočil. Nujno je bilo tudi sprejeti ukrepe za pomoč gospodarstvu pri sprejemanju katerih je bilo že v naprej jasno, da ne bodo zadovoljili in zajeli želja in potreb vseh deležnikov katerih delo je bilo in morda še je, pod velikim vprašajem. Pomembno se mi zdi, da se vsak posameznik zaveda, da za nastalo situacijo sam ni odgovoren. Ne morem kriviti sebe za nekaj, kar je večje od mene samega in v končni fazi niti ni od mene v celoti odvisno. Gospodarska kriza je nastala le in edino zaradi epidemije. Verjamem, da položaj, v katerem se znajde brezposelna oseba ni lahek. V bistvu je zelo težak, a ne glede na vse je ključnega pomena, da vsak pri sebi poskrbi, da ohrani svoje duševno zdravje. Psihoterapija in socialno druženje sta nujni za ohranjanje in krepitev našega duševnega zdravja. A poleg njiju je pomembno še nekaj. To je, da človek ohrani upanje, da nobena situacija na tem svetu ni trajna. In tudi ta ne bo. Edina stalnica je le sprememba obstoječega stanja, ki je v osnovi proces kontinuirane spremembe. Pomembno je, da ohranimo dnevno rutino, saj brezdelnost vodi v občutek obupa, razočaranosti, izolacije in depresije. Razviti moramo dnevne navade, da bi lahko ostali aktivni in motivirani. Smiselno je poskrbeti za dnevno telesno aktivnost, ustrezno in zdravo prehrano, počitek in skrb za lastno dušo ob prebiranju dobre knjige, poslušanju glasbe ali ogledu filma. Pomembno pa je tudi, da si dovolimo odžalovati izgubo, ki je nastala z izgubo dela. Žalovanje je normalen psihološki proces in dobro je, da si ga dovolimo, saj je resnično žalostno, če človek, ki je vrsto let delal, danes to ne počne več. A del tega procesa, ki vodi prek petih faz, od jeze, zanikanja, pogajanj in globoke žalosti, je tudi sprejemanje, ko bolečina popusti do te mere, da lahko sprejmemo novo realnost in pričnemo na novo graditi svojo prihodnost. Zavedati se moramo, da smo kot družba medsebojno povezani. Epidemija je na svojstven način prizadela vse, ne glede na področje našega dela. Varnih zaposlitev ni. So morda le bolj ali manj varne. Absolutno varna ni nobena. Občutek negotovosti je le občutek, s katerim se je potrebno naučiti živeti na način, da ne bomo ogrožali svojega duševnega in telesnega zdravja ter, da bomo vselej zmožni delovati v dobro nas samih in nam bližnjih. Zatorej se je potrebno naučiti živeti z novo realnostjo in biti solidarni drug do drugega. OPOZORILO: Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje!
0 Comments
Besede iz prve slovenske knjige, Trubarjevega Katekizma, pridige o veri, iz davnega leta 1550. Kakšen je njihov pomen danes? Ne, ne gre za vprašanje vere temveč za vprašanje bivanja tukaj in zdaj. Vprašanje, kako stati in obstati kljub teži življenja, ko to na trenutke pokaže svoje zobe.
|
pravnik, mediator,
spec. gestalt psihoterapije (več)
June 2023
July 2022
October 2021
June 2021
May 2021
March 2021
February 2021
January 2021
December 2020
November 2020
October 2020
July 2020
May 2020
April 2020
March 2020
February 2020
January 2020
December 2019
November 2019
October 2019
All
Bonus Foter
Filozofske Teme
Odločitev Za Ločitev
Psihološke Teme
Šola Partnerstva