Pravijo, da je ljubezen večna dokler traja. In dokler traja, traja tudi partnerski odnos. A v življenju se včasih zgodi, da se naše poti razidejo. Če je bil partnerski odnos kronan s sklenitvijo zakonske zveze, se mnogi odločijo za njeno prenehanje. A preden pride do tega, vsak posameznik in par kot dva, prehodita dolgo pot razvezovanja, ki poleg urejanja pravnih vprašanj zajema tudi ureditev številnih osebnih stisk in dilem, ki se ob tem pojavijo. Žal je ločitev zagotovo med najbolj stresnimi dogodki v življenju posameznika. Namen pričujočega sestavka in serije objav, ki mu bodo sledile je na pregleden način odgovoriti na nekatera vprašanja s katerimi se srečujejo tisti, ki se podajo na pot prenehanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti. Želja je, da na jasen in razumljiv način predstavim različne vidike tega procesa. Za začetek pa nekaj statističnih podatkov iz evidence Statističnega urada Slovenije. V Sloveniji je bilo leta 2019 sklenjenih 6672 zakonskih zvez in 54 partnerskih zveze. Ob tem je bila povprečna starost ženina 32,8 let, neveste pa 30,7 let. V istem časovnem obdobju je se je razvezalo 2.476 oseb. Kar lahko iz navedenih podatkov zaključim je, da se dobra tretjina zakonskih zvez konča. Razlogi zaradi katerih pride do tega so osebne narave. Skupni imenovalec vseh je, da postane skupno življenje pretežko breme, ki ga zakonca, ali vsaj eden od njiju, ne želita več nositi. Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18– ZNOrg, 22/19 in 67/19 – ZmatR-C), ki od marca 2017 dalje Sloveniji ureja predmetno pravno področje določa, da zakonska zveza preneha s smrtjo enega zakonca, z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega, z razveljavitvijo ali z razvezo zakonske zveze. Med naštetimi načini prenehanja je ravno zadnji tisti, ki ljudem običajno povzroča največ težav. Ob razvezi se morata nekdanja zakonca dogovoriti o številnih pravnih in osebnih vprašanjih. Družinski zakonik določa, da če je zakonska zveza iz katerega koli vzroka postala nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati njeno razvezo. Kadar sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi tožbe, odloči tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu s tem zakonom. Poleg razveze zakonske zveze na podlagi tožbe Družinski zakonik dopušča tudi možnost sporazumne razveze. Če se zakonca, ki nimata skupnih otrok, nad katerimi izvajata starševsko skrb, želita razvezati, in se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen, pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze (t.m. sporazumna razveza pred notarjem), ki je pravna podlaga za vpis razveze zakonske zveze v matični register. V primeru, da zakonca imata skupne otroke, nad katerimi izvajata starševsko skrb pa je za izvedbo postopka pristojno sodišče. Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, ki imata skupne otroke, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s starši v skladu z določbami tega zakonika in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja, o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Preden sodišče razveže zakonsko zvezo, mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in starši v skladu s koristjo otrok. Če sodišče ugotovi, da sporazum zakoncev ni v skladu s koristjo otrok, predlog za sporazumno razvezo zavrne. Kako hitro in učinkovito bo dogovarjanje zakoncev je odvisno predvsem od kvalitete odnosa, ki ga še imata. Če je odnos zrel in se dva zavestno, brez medsebojnega obtoževanja odločita, da je skupnega življenja konec ter se o tem tudi pogovorita in dogovorita, je ločitev hitrejša in lažja. To ne pomeni nujno tudi manj boleča, a tisto kar jo dela čustveno zahtevno so osebni spori, ki morda po letih zanikanja, med pravnim postopkom privrejo na plan. Sodišče in odvetniška pisarna pa žal nista prostor za njihovo reševanje, a pot do pravno vzdržnih rešitev vodi tudi prek reševanja le teh. Smer, ki jo je na področju družinskih odnosov ubrala slovenska zakonodaja je smer ohranitve zakonske zveze, saj Družinski zakonik predvideva, da se morata zakonca, ki se odločita za razvezo zakonske zveze v primeru, če ne gre za katero od zakonsko taksativno določenih izjem (npr. nimata skupnih otrok, …), preden vložita tožbo ali predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze, udeležiti predhodnega svetovanja pri centru za socialno delo. Namen predhodnega svetovanja je pomagati zakoncema, da ugotovita, ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je postala zakonska zveza za vsaj enega od njiju nevzdržna, ali obstaja možnost za ohranitev zakonske zveze. Predhodno svetovanje je namenjeno le zakoncema in se ga udeležita osebno brez pooblaščencev. (se nadaljuje) Robert Klun OPOZORILO: Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje!
0 Comments
Leave a Reply. |
Robert Klun
pravnik, mediator, Arhiv objav
June 2023
All
|