Mediacija je kot oblika pogovora, ki ga podpira mediator kot tretja, nevtralna in nepristranska oseba, primeren način za reševanje odnosnih težav tudi, ko med zakoncema še ne obstaja pravni spor. Dejstvo je, da je pravni spor le vrh ledene gore v osnovi množice medosebnih sporov. Gre za simptom, ki je z namenom njegovega pravnega reševanja običajno jasno viden in zato tudi hitro določljiv. Natančnejši vpogled vanj pa skoraj vedno pokaže, da se pod njim nahaja mnoštvo »nepravnih« sporov, ki mu dajejo moč in energijo za obstoj. Pogosto se zgodi, da gre pri tem predvsem za spore, ki so posledica nevešče partnerske komunikacije oziroma načina našega izražanja, ki žal privede do tega, da se nastali spor ne reši temveč zaostri. Uspešna komunikacija ni le preprost pogovor med dvema, temveč predstavlja tako jasno in razumljivo sporočanje na eni strani ter pravilno razumevanje slišanega na drugi, kar je še posebej pomembno, ko nastopi konflikt. Partnerska komunikacija se z leti spreminja tako, kot se spreminja partnerski oziroma zakonski odnos. Zato je intervencija tretjega pri njegovem reševanju nujna, saj iz različnih razlogov (npr. čustvena vpletenost, ...) stranke same tega pogosto ne zmorejo. Ni popolne komunikacije, lahko pa je bolj ali manj optimalna, kar se doseže s tem, da je v njej čim manj motenj. Komunikacijo dveh, ki jo prežema tudi medosebni konflikt pogosto zasenčijo očitki, defenzivnost, nedostopnost, prezir, manipuliranje, nerazumevanje ter mehanične ovire (npr. izguba sluha), ki prispevajo k zmanjšanju njene kakovosti. Kako lahko pri tem pomaga družinska mediacija? Mediator ljudem v sporu pomaga tako, da podpira njihovo komunikacijo, da ta poteka bolj organizirano, smiselno in tekoče, brez predhodno naštetih motilcev. S tem odločilno prispeva k temu, da se osebi v sporu dejansko slišita ter, da se obenem tudi varno izrazita. Občutek varnosti, je eden temeljnih občutkov in nalog amediatorja je, da med procesom vzpostavi in ohranja tako stanje, ki udeležencem omogoča varno komunikacijo. V primeru že obstoječega konflikta mediator deluje v smeri podpiranja pogovora tako, da paru pomaga, da uspeta njun spor spremeni (transformirati) na način, da se njuna konfliktna interakcija spremeni iz negativne, destruktivne in odtujene, v pozitivno, sodelovalno, povezujočo in dostojno. Mediator neposredno ne rečuje sporov med strankami. Rešitev spora, je v celoti v domeni udeležencev mediacije, saj le ti najbolje vedo katera rešitev je zanje najbolj sprejemljiva. Tako življenjsko, kot tudi pravno. Mediacija spor in moč za njegovo rešitev vrača ljudem, saj je obče znano, da s sodno odločitvijo mogokrat nobena od sprtih strani ni popolnoma zadovoljna. Ima pa mediacija še dodano, posredno vrednost, ki je v tem, da se lahko zaradi rešitve spora partnerski odnos izboljša. Za rešitev konflikta in doseganje želene spremembe v partnerskem odnosu pa včasih zgolj površinski pogovor in razreševanje obstoječega konflikta ne zadošča. Pot do spremembe lahko tako vodi prek stika z našimi globljimi, osebnimi temami vezanimi na naše dosedanje življenje. Tu se mediacija sreča s (psiho) terapijo, ki tako posamezniku, kot tudi paru, omogoča globlji vpogled v lastno bit tukaj in zdaj ter način ustvarjanja življenja, ki ga živimo. (se nadaljuje) Robert Klun OPOZORILO: Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje!
0 Comments
V tokratni objavi vam želim na kratko predstaviti družinsko mediacijo po Družinskem zakoniku, saj predstavlja dobrodošlo novost na področju družinsko pravnih zadev in pomeni korak naprej od družinske mediacije, ki se izvaja pred sodišči. Družinski zakonik določa, da se lahko mediacija izvede pred začetkom sodnega postopka, med njim ali po koncu sodnega postopka, obsega pa pomoč pri urejanju osebnih in premoženjskih razmerij. Mediacija se prvenstveno izvaja pred začetkom sodnega postopka z namenom oblikovati predlog za sporazumno razvezo zakonske zveze ali predlog za sklenitev sodne poravnave o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih s starši ali z drugimi osebami ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj. Mediacija med sodnim postopkom se izvaja v skladu z zakonom, ki ureja alternativno reševanje sodnih sporov. Sodišče lahko predlog strank oziroma udeležencev postopka, ki soglašajo, da se opravi poskus mediacije, zavrne in ne prekine sodnega postopka, če v postopkih, ki se nanašajo tudi na otroka, meni, da prekinitev ne bi bila v korist otroka. Mediacija pred začetkom sodnega postopka ali po koncu le tega se izvaja pri pristojnem centru za socialno delo. Če center za socialno delo iz upravičenih razlogov mediacije ne more zagotoviti ali ne more zagotoviti, da bo izvedena v predpisanem roku, to je v treh mesecih od prvega srečanja, se mediacija izvaja pri enem od zunanjih izvajalcev mediacije. Mediacija se pri enem od zunanjih izvajalcev mediacije izvaja tudi na predlog strank. V takem primeru stranke sporazumno izberejo enega od zunanjih izvajalcev mediacije s seznama pri ministrstvu pristojnem za družino. Če se stranke glede izbire zunanjega izvajalca mediacije ne sporazumejo ali če izbrani mediator ni na razpolago, določi zunanjega izvajalca mediacije center za socialno delo. Mediator najpozneje v 14 dneh od dodelitve zadeve stranke povabi na prvo mediacijsko srečanje. Na prvo in tudi vsa ostala srečanja se stranke vabi na neformalen način. Na začetku prvega srečanja mediator pojasni temeljna pravila mediacije, svojo vlogo, zaupnost postopka, potek mediacije, predpisano višino nagrade in stroškov mediacije, kdo je dolžan kriti nagrado in stroške. Mediator mora zagotoviti, da vse stranke razumejo načela mediacije, vsebino in posledice dogovora o mediaciji in sporazuma. Mediator in stranke nato podpišejo dogovor o mediaciji, ki mora obvezno vsebovati določbo o kraju izvajanja mediacijskih srečanj in izjavo o zaupnosti. Z dnem podpisa navedenega dogovora se mediacija formalno začne. Mediacija poteka na skupnih in ločenih mediacijskih srečanjih. Posamezno mediacijsko srečanje traja praviloma do 120 minut. Sam postopek pa traja največ pet srečanj v skupnem trajanju do 10 ur oziroma tri mesece od prvega srečanja, ko se ex lege konča, če se stranke pred potekom predvidenega zakonitega roka ne dosežejo morebitnega dogovora. Na mediaciji stranke ob podpori mediatorja poizkušajo urediti predhodno navedena pravna vprašanja vezana na samo razvezo zakonske zveze. Ob tem pa imajo možnost tudi pogovoriti se o osebnih temah, ki bremenijo njun odnos. Mediacija se v strokovnih krogih prvenstveno dojema kot postopek, ki je usmerjen v urejanje spornih pravnih vprašanj med strankami s ciljem doseči dogovor, saj če stranke slednjega dosežejo, bo tudi pravni spor rešen hiraje, bolj v skladu z njihovimi željami in potrebami. Upam si trditi, da v pretežni meri to drži, a verjamem tudi, da je veliko izjem, da temu ni tako. Zgolj rešitev pravnih vprašanj še ne pomeni, da so med nekdanjima zakoncema rešena tudi osebna vprašanja. Morda se kako osebno vprašanje z rešitvijo pravnih vprašanj reši samo po sebi, morda se ga namensko reši tekom mediacije same v luči rešitve pravnih vprašanj, a pogosto se zgodi, da osebna vprašanja ostanejo nedotaknjena in še vedno pereča ter še naprej bremenijo odnos nekdanjih zakoncev in posledično izvrševanje sprejetih dogovorov. (se nadaljuje) Robert Klun OPOZORILO: Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje! |
Robert Klun
pravnik, mediator, Arhiv objav
June 2023
All
|