Ljudska modrost pravi, da je ljubezen slepa. In običajno je temu res tako, saj naši možgani ustvarijo iluzijo realnosti o odnosu, ki jo želimo videti, obenem pa nas zaslepijo v tem, da ne vidimo tistega kar bi nujno morali, da bi lahko z drugo osebo ustvarili zavesten odnos. Takšen psihološki ustroj človeka ima seveda svojo funkcijo, ki stremi predvsem k ohranjanju vrste, a obenem ustvarja silne težave, ko se strasti pomirijo in ko drug pri drugam pričnemo opažati lastnosti s katerimi pri sebi nismo pomirjeni oziroma lastnosti, ki nam »pri drugem«, pa tudi pri sebi, niso najbolj všeč. Zato je nujno, da se par, preden se sploh odloči zapluti v resnejše partnerske vode, pogovori o temah, ki so v nadaljevanju skupnega življenja pogosto vir partnerskih konfliktov. Dejstvo je, da ko smo v cvetu zaljubljenosti nehote spregledamo, da se morda z drugo osebo ne ujamemo v neki za nas pomembni temi in iluzorno upamo, kasneje pa že kar pričakujemo, da se bo ta oseba spremenila samo zaradi nas, ker nas ljubi ali karkoli podobnega že. Nezrelo je pričakovati od drugega, da se bo spremenil samo zaradi nas, ker ima on ali ona težave in ne mi, da nam bo potem lažje, ker smo ga sami nezmožni sprejeti takšnega kot je in kar je še huje, nismo zmožni, ne slišati, ne sprejeti notranjega občutka, ki nam običjano govori, da v tem odnosu pa morda le ni vse tako super kot si "predstavljamo", da je, ali morda želimo, da bi bilo. Samo ljubezen za obstoj partnerskega odnosa ni dovolj. Par se mora iskreno in odkrito, žal tudi boleče, pogovoriti o temah kot so: - imeti ali ne otroke - kako vzgajati otroke - finance - politično prepričanje - veroizpoved - osebne (otroške) travme, ki jih je doživel posameznik - spolnost - kariera in izobraževanje - vloga moškega oziroma ženske v partnerskem odnosu - …. ter o vsem ostalem kar dvema pride na misel. Tem za pogovor je veliko. Koliko je volje za to pa je že drugo vprašanje. Iz psihoterapevtske in mediacijske prakse lahko rečem, da si pari, preden vstopijo na skupno pot, vzamejo premalo časa, ali pa si ga celo sploh ne, za pogovor o naštetih temah. Pogosto se mu celo izogibajo zaradi strahu pred posledicami, ki jih lahko tak pogovor izzove. Izogibanje za nas pomembnim temam pa lahko dolgoročno pripelje do tega, da človek čez čas ugotovi, da je nekaj let preživel v zvezi, ki ga ni osrečevala, a je tudi zaradi lastnih vzgibov ni zaključil, ko bi jo moral. Življenje je le eno. Zato je smiselno se partnerskih temah pogovarjati. Ne le pred nastopom skupne življenjske poti, temveč tudi med tem, ko smo skupaj, saj bomo tako zmanjšali možnosti za nastanek konfliktnih situacij, več jasnoti v odnosu pa nam bo omogočilo, da ga bomo lažje živeli kot si ga želimo živeti. Včasih je za pogovore o težkih temah dobro poiskati pomoč psihoterapevta ali mediatorja, ki nam bo pomagal, da bo naša komunikacija potekala tekoče, s čim manj nesmiselnega zatikanja, s ciljem, da se na tej poti dva še bolje spoznata in da najdeta zanju najboljše rešitve. Robert Klun OPOZORILO: Vsebina na tem blogu je zaščiteno avtorsko delo. Vsakršno nepooblaščeno kopiranje, reproduciranje ali uporaba v javne namene je kaznivo dejanje!
0 Comments
Leave a Reply. |
Robert Klun
pravnik, mediator, Arhiv objav
June 2023
All
|